Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka v Sloveniji od leta 2007. Tistega leta je bil organiziran ob praznovanju leta Svetega pisma. Krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva se je vsako leto širil.

Letošnji je potekal  od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja 2025,  neprekinjeno 24 ur na dan.  Do covida se je bralo v »živo« v Ljubljani. Med covidom in od takrat naprej se bere preko »zooma«, tako je celoten maraton potekal preko spleta. Takšen način branja je enostavnejši in dostopnejši,  saj se ni potrebno iz celotne Slovenije voziti v Ljubljano. Branje se lahko spremlja v živo preko spleta.

Branje je bilo razdeljeno na enourne termine, ki so jih “pokrivale” vnaprej dogovorjene skupine bralcev. To so bili predstavniki župnij, gibanj, skupnosti, redov, različnih skupin pa tudi družin, prijateljskih skupin in podobno.  V 96-ih urah neprekinjenega branja je sodelovalo več kot 500 bralcev, ki so poskrbeli, da je branje potekalo dan in noč.

V četrtek zvečer smo eno uro z branjem Svetega pisma pokrili tudi Radečani s prijatelji. Imeli smo ta privilegij, da smo brali zadnjo uro maratona, saj se je z našim branjem svetopisemski maraton zaključil. Bralo nas je sedem, in sicer smo brali konec Prve Mojzesove knjige in začetek druge, torej začetek Svetega pisma.

V dneh svetopisemskega maratona je bilo prijavljenih tudi nekaj čez 90  tako imenovanih mini maratonov, ki so potekali po župnijah, po domovih, pri verouku … po različnih krajih naše dežele. V preteklosti smo tudi v Radečah že organizirali tako imenovane mini maratone.

Sveto pismo, »knjiga vseh knjig«, je bilo doslej v celoti prevedeno v 670 jezikov. Samo Nova zaveza je bila prevedena v 1520 jezikov, vsaj del Svetega pisma pa v približno 3300 jezikov. Prevodi Svetega pisma, najstarejši so aramejski, sirski, grški in latinski, niso bili zgolj prevodi neke knjige, ampak so bili visoka kulturna, znanstvena in raziskovalna dejanja, ki so vplivala na kulturo narodov, na razvoj njihovih jezikov, na literaturo in glasbo, in tudi na nazorske opredelitve posameznikov in narodov.

Slovenci smo svoj prevod Biblije prejeli izpod rok Jurija Dalmatina davnega leta 1584.    

Geslo letošnjega maratona je “Vzljubil me je.” (Gal 2,20)

Organizatorji tako razlagajo izbrano geslo:

Vzljubil me je – geslo letošnjega Svetopisemskega maratona – nosi v sebi globoko in osebno sporočilo. V teh treh besedah je izraženo bistvo krščanske vere: ljubezen Boga do človeka. To geslo nas vabi k premišljevanju o Božji ljubezni, ki se razodeva skozi celotno Sveto pismo, od stvarjenja sveta do odrešenjskega dela Jezusa Kristusa.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

Ob godu svetega Antona Puščavnika je bila v nedeljo, 19. januarja 2025, na Brunku tudi letos sveta maša, po njej pa tradicionalna licitacija krač. Brunk je bil, kot običajno na ta dan, lep in snežno bel, a mrzel in meglen, kar pa številnih obiskovalcev ni odvrnilo od obiska. Nekateri smo iz doline tudi tokrat prišli peš, kar je vedno poseben čar tega dneva.  

Cerkev na Brunku, ki ima izjemno bogato zgodovino, nas je pričakala v povsem novi luči – že brez gradbenih odrov in lepo urejena, vsa bela in očiščena.  Potem ko so se pred štirimi leti začela in nato uspešno končala zahtevna drenažna dela s sanacijo pred tem že močno vlažnega zidovja, so se obnovitvena dela lani nadaljevala v notranjosti cerkve. Dela še potekajo, a v kratkem bodo zaključena. Dekan in radeški župnik Miro Bergelj je že oznanil datum blagoslova zaključenih del: to bo v soboto, 3. maja, ob 10. uri, ko pride nadškof msgr. Stanislav Zore.

Na licitaciji krač je bilo tudi tokrat zanimivo. Kar nekaj donatorjev mesnin je poskrbelo, da smo lahko obudili ta res lep starodavni običaj. Koristi je več: nakup okusnih domačih dobrot visoke kakovosti, pridobitev nekaj finančnih sredstev za zahtevno vzdrževanje cerkvene stavbe, predvsem pa veliko veselja ob dogajanju in druženju.    

Zapis in fotografije: Mateja Kovač

V četrtek, 9. januarja, smo prostovoljci naše Karitas tradicionalno obiskali občane občine Radeče (to so obenem župljani župnij Svibno in Radeče) v Trubarjevem domu upokojencev v Loki. Vedno so ti obiski planirani v začetku leta, ko se nekako življenje bolj umiri. V decembrskem času je vseh  prireditev in srečanj več in tudi po praznikih  lahko izmenjamo izkušnje, kako smo le-te preživeli. Od zadnjega obiska pred letom dni je kar nekaj novih stanovalcev doma. Trenutno je v domu 36 naših občanov.

Komur je to dopuščalo zdravje, so se zbrali v skupni dvorani, kjer je najprej radeški gospod  župnik Miro Bergelj pozdravil vse prisotne, jim zaželel vse dobro v letošnjem letu, malo je predstavil, kako smo praznovali pretekle praznike v Radečah, in se pozanimal, kako so praznovali v domu. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in tudi zmolili za vse dobro v letu, ki je pred nami. Lepe pozdrave in spodbudne besede je vsem prisotnim zaželel tudi svibenski gospod župnik Janez Jasenc. Da pa je bilo tudi malo bolj veselo in živahno, je poskrbel mladi glasbenik Izidor Lazar s harmoniko.

V pogovoru so se nekateri stanovalci spominjali letošnjih in tudi nekdanjih praznikov in običajev.

Še prav lepo in zanimivo je bilo prisluhniti gospe, ki je v stotem letu življenja in je nazorno in navdušujoče razlagala, kako se je nekoč davno pri njih doma pred novim letom odvijal običaj, znan pod imenom »tepeški dan«.

Na koncu uradnega dela je na kratko predstavil delo Karitas njen tajnik Miran Prnaver. Poudaril je, da je, poleg materialne pomoči, zelo potrebno tudi, da znamo prisluhniti sočloveku, mu dati podporo in spodbudo. Pomembno je, da znamo v svoji okolici zaznati ljudi, ki so v materialnih ali drugih težavah, saj tak človek težko sam od sebe prosi za pomoč.

Na koncu srečanja so prostovoljci Karitas vsem prisotnim razdelili priložnostna darila. 

Tiste, ki zaradi bolezni niso bili z nami v dvorani, smo nato (oba župnika in tajnik) obiskali še po njihovih sobah.  Doživeli smo tudi prijetno presenečenje. V eni sobi smo obiskali tudi našega 94-letnega sovaščana, še vedno krepkega in jasnih, iskrivih misli. Po njegovih besedah je srečanje v dvorani zamudil,  ker še vedno vozi svoj avto in je moral skočiti z njim na manjše popravilo. Kasneje smo izvedeli, da je v domu vsega skupaj  5 stanovalcev, ki imajo še vedno svoje vozilo in se lahko še vedno z njimi vozijo. 

Vsakoletno srečanje je lepa priložnost, da se pogovorimo, stisnemo roko in voščimo našim nekdanjim sosedom, znancem, prijateljem, ki zaradi različnih okoliščin niso več v domačem okolju. Obenem pa smo se ob njihovih stiskah in tegobah morda vsaj za nekaj časa zavedali, kako so lahko vse stvari v življenju minljive in nepredvidljive. In kako smo lahko vsi hvaležni za vsakodnevne pozornosti, pogovore, srečanja, za zdravje, za mir, ki se nam zdijo samoumevne.  

Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, posebno socialnima delavkama gospema Mojci in Mateji za vso pomoč in skrb pri organizaciji obiska.

Besedilo: Miran Prnaver

Foto: Mateja Strniša