Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Avtor: Miran

Župnijsko romanje

Župnijsko romanje

Zadnjo soboto v septembru smo romarji napolnili enega izmed večjih avtobusov in se odpravili v Italijo, na Svete Višarje. Kot vedno smo bili tudi tokrat pestra skupina, veselili smo se skupnega druženja in vsega, kar smo od obiska tega romarskega kraja lahko pričakovali. Že davno so ga poimenovali božja pot treh narodov in tudi ob našem obisku smo na vsakem koraku slišali italijanske, nemške in slovenske besede številnih obiskovalcev. Sredi dneva smo se v nabito polni cerkvi, posvečeni Višarski Kraljici, udeležili svete maše, ki je ob somaševanju našega gospoda Mira in kar nekaj tujih duhovnikov potekala v več jezikih. Začutili smo romarski utrip te gore, ki že od 14. stoletja živi s svojo zanimivo zgodbo o kipu Marije, ki ga je tu našel pastir in ga nekajkrat nesel v dolino, a je vedno znova našel pot nazaj. Občudovali smo strma in že nekoliko zasnežena pobočja okoliških vrhov Julijskih Alp, nato pa se z žičnico vrnili v dolino. Po kosilu v Žabnicah smo se na poti domov ustavili v Planici in si ogledali novi skakalno tekaški center. V njem smo med drugim opazovali poskuse ležanja na vetru, ki piha skozi vetrovnik, in si v hladnem podzemlju ogledali umetno zasneženo stezo za tek na smučeh. Z razgledne ploščadi smo občudujoče zrli na številne skakalnice, še bolj pa na vso lepoto okoliškega gorskega sveta, kot si si jo je lahko zamislil in jo ustvaril le Stvarnik. Romanja res bogatijo in to smo na poti domov verjetno občutili prav vsi.

Besedilo in foto : Mateja Kovač

 

 

 

Peš romanje z Brunka na Zaplaz

Peš romanje z Brunka na Zaplaz

V ponedeljek, 14. avgusta, je po jutranji sveti maši na podružnični cerkvi Svetih treh kraljev na Brunku potekalo že sedmo zaporedno tradicionalno peš romanje na Zaplaz, ki je osrednje Marijino romarsko svetišče novomeške škofije. Ker del poti poteka po poti, kjer je zemeljsko mučeniško smrt  prestal blaženi mučenec Alojzij Grozde (27. maj 1923, Zgornje Vodale, † 1. januar 1943, Mirna) in ker so v cerkvi na Zaplazu shranjeni – pokopani njegovi posmrtni ostanki, imenujemo to romanje Grozdetovo romanje.

Jutranjo sveto mašo na Brunku je daroval naš gospod župnik Miro Bergelj, ki se je tudi sam udeležil peš romanja. Na godovni dan mučenca svetega Maksimilijana Kolbeja je še posebej opisal njegovo svetniško pot. Še kar nekaj drugih faranov se je udeležilo maše na Brunku.

Po maši in spominskem fotografiranju pa se nas je 23 romarjev odpravilo na pot, ki je dolga dobrih 30 kilometrov. Med romarji sta bila tudi dva iz sosednjih župnij, in sicer Šentjanža in Svibnega. V zadnjem delu se nam je pridružil še najstarejši, 72-letni Janko, tako je bilo število romarjev na začetku in na koncu povsem enako kot lani. Tudi lani se nam je namreč eden pridružil med potjo. Po udeležbi sta bila tako letošnje in lansko romanje najštevilčnejša. Razmerje med spoloma je še vedno na strani moških (13), vendar je letos romala ena romarka več lot lani. Razlika med najstarejšim in najmlajšim romarjem je 62 let. Pogumen najmlajši romar Jernej je dopolnil deset let in se je tako izenačil z Evo, ki je bila pred dvema letoma najmlajša udeleženka in je letos že tretjič zapored uspešno premagala pot. Letos se je kar 9 romarjev za to pot odločilo prvič.

Od sedmih romanj sta bili dve pretežno v dežju (2013 in 2014), ostala pa v lepem sončnem vremenu. Letos tudi ni bilo pretirano vroče in v tem smislu so nam bili vremenski pogoji naklonjeni.

Pot nas je vodila mimo Šentjanža proti Šentrupertu. Tu smo na približno polovici poti imeli daljši postanek. Ogledali smo si mogočno župnijsko cerkev, ki nam jo je prijazno predstavil domači župnik salezijanec Jakob Trček in bil je čas tudi za zasluženo kosilo.

Po nadaljevanju poti smo se na kratko ustavili še na Veseli Gori pri Šentrupertu pri cerkvi Sv. Frančiška Ksaverija.

Naslednji postanek je bil pod mirenskim gradom, na kraju, kjer so februarja leta 1943 našli mrtvo telo mučenega Alojzija Grozdeta. Tu smo zmolili litanije (vzklike) njemu v čast. Sicer smo med potjo molili rožne vence, se pogovarjali in tudi v tihoti premagovali pot k cilju. Celodnevno romanje je bilo, poleg fizičnega napora, priložnost, da vsak od nas romanje posveti osebni želji, potrebi ali potrebi naše Cerkve, domovine oziroma tistemu, za kar čuti potrebo. Po enajstih urah romanja (od tega približno sedmih urah čiste hoje) smo sicer malo utrujeni in pošteno preznojeni prišli na Čatež, a z zelo dobrim občutkom, da smo vsi prišli na cilj.

Na Čatežu smo se pri Domu Čebelica – Centru šolskih in obšolskih dejavnosti spočili, preoblekli in uredili. Pričakali so nas nekateri naši domači in prijatelji, nas pogostili in nas potem po koncu svete maše odpeljali proti domu. Večerna procesija s svečkami od župnijske cerkve na Čatežu do romarske cerkve na Zaplazu se je začela ob osmih zvečer. Med procesijo smo molili in peli. Sledila je še slovesna sveta maša, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Glavan. Upamo, da se ob letu osorej zopet srečamo letošnji romarji in da se nam pridruži še kdo na novo.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

˝Romanje˝ kipa Fatimske Marije

˝Romanje˝ kipa Fatimske Marije

Trinajstega maja 2017 smo v Katoliški Cerkvi praznovali 100. obletnico prikazovanja Fatimske Marije v Fatimi na Portugalskem. Na omenjenem kraju se je Marija prikazala Jacinti, Frančišku in Luciji 13. maja 1917 in nato vsak mesec do 13. oktobra istega leta (razen avgusta, ko so bili otroci v zaporu).

V svojih prikazovanjih jim je naročila mnogo stvari in jim v tretjem prikazovanju med drugim zaupala sporočilo, ki je kasneje postalo znano kot “Fatimska skrivnost”. Pri prvem prikazovanju je Marija naročila pastirčkom, naj odslej pobožno molijo rožni venec in naj se Bogu darujejo s tem, da mu bodo radi prinašali žrtve in sprejemali vse trpljenje v spravo za številne grehe, s katerimi ljudje žalijo Boga. V drugem prikazovanju je Marija napovedala svetovno vojno, zmago njenega brezmadežnega Srca in spreobrnjenje Rusije. V tretji Fatimski skrivnosti opisuje moža v belem, ki prestane mučeništvo, skupaj s kristjani na vrhu gore. To skrivnost pripisujemo atentatu na Svetega Janeza Pavla 2. meseca maja 1981.

V začetku maja letos je pri sveti maši na Rakovniku v Ljubljani nadškof Stanislav Zore blagoslovil Marijine kipe za dekanije ljubljanske nadškofije ter koprske, celjske in novomeške škofije. Vsaka dekanija je oziroma bo tako prejela kipe Fatimske Marije v kapelici. Ti Marijini kipi bodo od 13. maja do 13. oktobra potovali po župnijah in posameznih družinah. Namen ˝romanja˝ Marije po družinah je obuditev družinske molitve, h kateri lahko povabimo tudi sorodnike in sosede.

V naši župniji je kip Fatimske Marije potoval od 1. 8. do 13. 8. 2017. Naše družine so se lahko v ta namen priporočile molitvi rožnega venca, katerega je Marija priporočala, samo oblikovanje molitve na domu pa je prepuščeno iznajdljivosti in željam posameznih družin.

Besedilo: Luka Gorenjec

Foto: Miran Prnaver