Kategorija: Leto Gospodovega 2018

Umrl nekdanji radeški župnik

Umrl nekdanji radeški župnik

CIRIL MERZELJ 15. junij 1933 + 16. september 2018

(nekdanji radeški župnik, 1975-1992)

Gospod Ciril se je rodil  v Zagriču pri Primskovem. Po maturi se je vpisal na agronomijo in ekonomijo. Ker je bil božji klic močnejši, je začel študirati teologijo in 1. julija 1962 v rojstni župniji Primskovo na Dolenjskem pel novo mašo. Služboval je  kot kaplan v župnijah Borovnica (1962-63), Dolenjske Toplice (1963-64), Kranj- Šmartin (1964-67), kot župnijski upravitelj v župniji Štanga in  soupravitelj župnije Janče (1967-75), župnik v  Radečah (1975-92) in župnik na Dobovcu  (1992-2006).  Nato je bil  še 10 let pomoč soupravitelju župniku iz Podkuma (2006-16) z bivanjem v župnišču na Dobovcu.

Zadnji dve leti je preživel v duhovniškem domu v Ljubljani, kjer je v nedeljo, 16. septembra umrl.

Pokopan je bil v sredo 19. septembra na pokopališču na Primskovem na Dolenjskem.

Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti!

 

Besedilo: Miran Prnaver

Foto: arhiv in Lojze Flisek

Rojstna hiša
Novomašnik leta 1962
Skupaj z drugimi duhovniki
Umestitev za župnika v Radečah, škof Lenič
Novi radeški župnik
Ministranti z župnikom Cirilom in kaplanom Klemnom Štolcarjem
Sprejem kaplana Janeza Šketa leta 1979
Prvo sveto obhajilo
Srečanje s svetim papežem Janezom Pavlom II. v Rimu leta 1987
Na Kumu
Kumska nedelja
Zlatomašnik leta 2012
Ciril na svoji zlati maši
Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Nadškof, podkumski župnik Peter Bregar in Cirilov sošolec prelat dr. Rafko Valenčič
Zadnje slovo
Besede slovesa rojakinje s Primskovega
Zahvala župnika iz Štange
Pogrebni nagovor predstavnika Župnije Radeče
Zahvala faranke z Dobovca
Na pokopališču
Grob

 

 

 

 

Blagoslov zvona na Nebeški gori

Blagoslov zvona na Nebeški gori

Nebeška gora je najvišji vrh v naši občini. Njena višina je 958 metrov nad morjem in je, na primer, višja, kot je bližnja Lisca.

Na tej točki je bil 13. septembra leta 2009 postavljen zvon. In sicer na pobudo in s sodelovanjem domačinov ter s pomočjo Občine Radeče  in planinskega društva. Navada je, da se tako znamenje tudi blagoslovi. In ker to do sedaj še ni bilo opravljeno, je nekaj članov planinskega društva podalo takšen predlog. Omenjena pobuda je bila posredovana tudi na seji občinskega sveta. Tako je bilo dogovorjeno, da se blagoslov opravi ob letošnjem občinskem prazniku.

Vsako leto ob občinskem prazniku poteka pohod na Nebeško goro. In tako je bilo tudi letos v soboto, 8. septembra. Na vrhu se nas je zbralo res veliko pohodnikov. Poln avtobus pohodnikov je opravil pot od Zagrada do vrha, še okoli 20 drugih udeležencev pa je prišlo do Čimernega z avtom in nato opravilo zadnji  del poti peš. Tako je bila na vrhu 70-glava množica, med njimi tudi precej mladih in otrok.

Po prihodu vseh na vrh je pozdravne besede namenil predsednik Planinskega društva Radeče Jože Šušteršič. Nato je sledil blagoslovi zvona, ki ga je opravil svibenski župnik Janez Jasenc. Vas Čimerno in s tem tudi Nebeška gora spadata namreč v župnijo Svibno. Gospod Jasenc je ob blagoslovu zaželel, da bi nas taka točka, kot je Nebeška gora z zvonom, povezovala in bi v skupnem druženju bogatili drug drugega in s tem ustvarjali prijetno okolje in počutje.

Na povratku proti domu pa smo bili vsi udeleženci pohoda pod kozolcem pri cerkvi na Čimernem deležni še golaža in pijače.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

Maša pri sv. Miklavžu v Podkraju

Maša pri sv. Miklavžu v Podkraju

Cerkev svetega Miklavža na Savi v Podkraju spada v župnijo Radeče. Po 2. svetovni vojni je večino časa maševal in vodil občestvo vsakokratni župnik iz Hrastnika, saj je bilo tako dogovorjeno med župnijama Radeče in Hrastnik.

Od Velike noči 2017 pa župnija Hrastnik nima več svojega župnika, ampak jo zaradi pomanjkanja duhovnikov soupravlja župnik z Dola pri Hrastniku, ki ima torej dve župniji in časovno ne uspe skrbeti za cerkev svetega Miklavža na Savi. Posledično se pastoralna skrb vrača v radeško župnijo.

Cerkev je v osnovi poznogotska, v baroku je bila močno predelana. Letnica njenega nastanka ni znana, izvirala pa naj bi iz 16. stoletja. Sv. Miklavž je bil zavetnik brodarjev, splavarjev in čolnarjev.

Stavba obsega pravokotno ladjo, tristrano sklenjeni prezbiterij in ob severni steni prizidan zvonik in kapelo. Je tipična poznosrednjeveška cerkev, ki je bila v baroku predelana, o čemer pričajo ostanki poznosrednjeveških fresk iz časa okrog leta 1500 (niz apostolov) v prezbiteriju. Današnja zunanjščina je posledica predelav v baroku, kar velja tudi za notranjščino.

Kvaliteten poudarek notranjščine je veliki »zlati oltar« iz druge polovice 17. stoletja in oltar sv. Barbare iz prve polovice 18. stoletja.

Na stranskem oltarju stoji tudi kip sv. Janeza Evangelista.

V bližini te cerkve je nekoč stala več kot sto let stara hiša, v kateri so po ustnem izročilu stanovali ribiči in čolnarji.

Cerkev je bila leta 2006 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Radeški župnik Miro Bergelj je tako opravil sveto mašo v nedeljo, 2. septembra 2018, ob 12.00 uri. Zahvalil se je vsem domačinom za vso skrb, da je svetišče tako lepo ohranjeno in da so ga očistili, okrasili in pripravili za današnje bogoslužje, ki je bilo v tej cerkvi prvič po letu dni. Podružnica ima dva ključarja, in sicer Andreja Ferka in Antona Krežeta.

Več kot 50 ljudi (domačinov in Radečanov) je napolnilo cerkev. Zavzeto sodelovanje in prepevanje pri maši ter druženje ob dobrotah domačinov po maši je naredilo to nedeljo za vse, ki smo bili v Podkraju, res prisrčno srečanje med nami in z Njim, ki nas je zbral in povezal.

Besedilo in foto : Miran Prnaver