Velika noč 2022
Po dveh letih koronskih ukrepov smo velikonočne praznike lahko končno spet praznovali, kot smo vajeni in kot si želimo. Smo zato skupno praznovanje znali ceniti bolj? Morda pa res…
Na večer Velikega četrtka, 14. aprila, se je sveta maša pričela slovesno. Zbor je zapel »Danes praznujemo zadnje noči spomin«, po odpeti »Slava Bogu na višavah« pa so orgle in zvonovi utihnili. Predstavili so se letošnji prvoobhajanci, tri deklice in trije dečki, ki so prejeli blagoslovljene hlebčke kruha. Sledil je simboličen obed umivanja nog dvanajstim možem, ki so predstavljali dvanajst apostolov. Po maši smo odkrili mize, odstranili okrasje in izpraznili tabernakelj ter se ustavili pri molitvi v župnijski kapeli, ki je predstavljala Oljsko goro. Na Veliki petek, ko svete maše ni, smo se zbrali pri čaščenju križa. Med petjem prelepih postnih pesmi, kot je »Sam, čisto sam, samevaš sredi polja… sam, čisto sam, visiš na križ razpet…« smo se vživeli v Jezusovo veliko trpljenje za odrešenje človeštva.
Na večer Velike sobote pa se je pričela velikonočna vigilija s slovesnim sprevodom v cerkev in slavjem luči. V pridigi smo slišali, da nam je bilo podarjeno veliko, ker se lahko skupaj veselimo zmage odrešenja. Bilo je nadvse slovesno, tudi ob petju litanij.
Na velikonočno nedeljo zjutraj smo oblikovali lepo, dolgo procesijo. Po rokah župnika Mira smo vstalega Kristusa ob nošenju bander, igranju krajevnega pihalnega orkestra in pritrkavanju zvonov, ponesli iz cerkve. In prosili blagoslova na naš kraj, na vse prebivalce. Začeli so se radostni dnevi in pesem »Zapoj veselo, o kristjan« bo odmevala še v vsem velikonočnem času.
Zapisala: Mateja Kovač
Foto : Miran Prnaver
