Telovo je zapovedan praznik, zato je še posebej prav, da se na ta dan udeležimo svete maše. V mnogih evropskih državah je to tudi dela prost dan, žal pri nas ni tako. Zato imamo slovesno sveto mašo s procesijo na nedeljo po prazniku. Tako se te slovesnosti lahko udeleži več ljudi in društev, ki so posebej povabljena.

Letos se je na prvo nedeljo v juniju slovesnost pričela s sv. mašo ob 8. uri. Lepo je bilo že v cerkvi videti prapore različnih društev, skupaj z banderami in nebom. Po sv. maši smo z Jezusom v sv. hostiji odšli iz cerkve v procesiji, ki je pri nas v Radečah od leta 1964 do 2009 ni bilo. Po poti v okolici cerkve smo se ustavili pri treh začasno postavljenih oltarjih. Pri vsakem smo poslušali evangelij in prosili za Božji blagoslov in druge namene. Po rokah g. župnika Mira smo Jezusa v monštranci ponesli po našem kraju. Spremljali so ga letošnji prvoobhajanci ter drugi otroci s košaricami cvetja, predstavniki društev in Božje ljudstvo. Po naši dolini se je razlegala pesem cerkvenega pevskega zbora in glasba Pihalnega orkestra radeških papirničarjev. Z vsem tem smo tudi navzven pokazali naše veselo praznovanje in vero, katera je za človeški rod še kako potrebna. Ob koncu slovesnosti smo vse povabljene še skromno pogostili.

Besedilo: Regina Pinosa

Foto: Miran Prnaver

 

 

V letošnjem letu praznuje župnija Radeče visok jubilej, 400 letnico svojega obstoja. Osrednja praznovanje bo v nedeljo, 24. junija, s slovesno sveto mašo, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. V okviru priprav na praznovanje smo že ob koncu lanskega leta imeli Molitveni atelje – v šoli molitve, ki ga je več večerov vodil p. dr. Silvo Šinkovec. Maja je bil orgelski koncert prof. Andreja Sotlarja, prvega junija pa koncert trobil Glasbene šole Radeče.

V soboto, 2. junija, pa smo se zbrali v domu kulture v Radečah, kjer smo gostili dramskega igralca, dramatika in režiserja Gregorja Čušina. Nagovoril nas je z monodramo Vera levega razbojnika.

Skupaj z nami se je spraševal: »Kaj verujem? V Koga? Komu? In zakaj?«

Kot je sam uvodoma dejal, je to preprosta izpoved vere človeka, ki se dostikrat znajde na “napačni strani”- kot levi razbojnik … Pravzaprav je predstava, ki pa to ni v svojem bistvu … Monolog, v katerem Čušin tudi zaigra in zapoje. V monologu so prisotne številne besedne igre, ki poslušalca še na poseben način pritegnejo, mu potrkajo na vest, obenem pa dajo potrditev, da nas Bog neizmerno ljubi …

Dvorana v domu kulture je bila lepo zasedena. In vsak izmed nas je po koncu »predstave« s hvaležnostjo za darove, talente in nauke, ki jih Gregor Čušin trosi med nas, odhajal na svoj dom. In v življenje. Da bi nam bilo laže, da bi bolje razumeli in ljubili sebe, svet okoli nas in Boga.

Besedilo in foto: Miran Prnaver

V nedeljo, 20. maja, je župnik Miro Bergelj v navzočnosti številnih faranov blagoslovil povsem obnovljeno t. i. Podvinčevo ali kapelo Marije Pomočnice v Radečah tik ob glavni cesti. Čeprav stoji na občinski zemlji, pa se je soseda Joži Lazar zaobljubila, da si bo prizadevala obnoviti kapelo, če se bo pozdravila. To se je res zgodilo in kapela je zasijala v vsej svoji novi lepoti. Zahvala je šla vsem zaslužnim, še posebej Verbovšku za zidarska in tesarska dela, Franciju Strniša za finančno, organizacijsko in delovno pomoč, občini Radeče za finančni prispevek, Matjažu Šuligoju in Stančiju Pešec, družinam Mesojedec, Podlogar, Imprl, Mikulčič, Pirš, Nadu, gospema Plaznik in Cerk ter Binetu, Lojzetu in Kati Lazar z Jagnjenice za vsa preostala dela in opravila. Prvotno zavetno sliko Marije Pomočnice kristjanov je obnovil akademski slikar Lojze Čemažar. V kapeli so še podobe Jezusovega in Marijinega Srca, sv. Ane in sv. Jožefa s pripisanimi molitvami ter velik Križani. Kot je poudaril župnik Bergelj, »kapela naj bo spodbuda, da se Mariji priporočamo in ji izročamo sebe, svoje domače, vse dogodke dneva«. Nekoč je imela kapela še večji pomen: pri njej se je ustavljala telovska procesija in župnik je sprejel pogrebni sprevod, ki je prihajal v tej smeri.
Besedilo in foto: Jože Potrpin