
Obisk Karitas Radeče v Trubarjevem domu upokojencev v Loki
V četrtek, 9. januarja, smo prostovoljci naše Karitas tradicionalno obiskali občane občine Radeče (to so obenem župljani župnij Svibno in Radeče) v Trubarjevem domu upokojencev v Loki. Vedno so ti obiski planirani v začetku leta, ko se nekako življenje bolj umiri. V decembrskem času je vseh prireditev in srečanj več in tudi po praznikih lahko izmenjamo izkušnje, kako smo le-te preživeli. Od zadnjega obiska pred letom dni je kar nekaj novih stanovalcev doma. Trenutno je v domu 36 naših občanov.
Komur je to dopuščalo zdravje, so se zbrali v skupni dvorani, kjer je najprej radeški gospod župnik Miro Bergelj pozdravil vse prisotne, jim zaželel vse dobro v letošnjem letu, malo je predstavil, kako smo praznovali pretekle praznike v Radečah, in se pozanimal, kako so praznovali v domu. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in tudi zmolili za vse dobro v letu, ki je pred nami. Lepe pozdrave in spodbudne besede je vsem prisotnim zaželel tudi svibenski gospod župnik Janez Jasenc. Da pa je bilo tudi malo bolj veselo in živahno, je poskrbel mladi glasbenik Izidor Lazar s harmoniko.
V pogovoru so se nekateri stanovalci spominjali letošnjih in tudi nekdanjih praznikov in običajev.
Še prav lepo in zanimivo je bilo prisluhniti gospe, ki je v stotem letu življenja in je nazorno in navdušujoče razlagala, kako se je nekoč davno pri njih doma pred novim letom odvijal običaj, znan pod imenom »tepeški dan«.
Na koncu uradnega dela je na kratko predstavil delo Karitas njen tajnik Miran Prnaver. Poudaril je, da je, poleg materialne pomoči, zelo potrebno tudi, da znamo prisluhniti sočloveku, mu dati podporo in spodbudo. Pomembno je, da znamo v svoji okolici zaznati ljudi, ki so v materialnih ali drugih težavah, saj tak človek težko sam od sebe prosi za pomoč.
Na koncu srečanja so prostovoljci Karitas vsem prisotnim razdelili priložnostna darila.
Tiste, ki zaradi bolezni niso bili z nami v dvorani, smo nato (oba župnika in tajnik) obiskali še po njihovih sobah. Doživeli smo tudi prijetno presenečenje. V eni sobi smo obiskali tudi našega 94-letnega sovaščana, še vedno krepkega in jasnih, iskrivih misli. Po njegovih besedah je srečanje v dvorani zamudil, ker še vedno vozi svoj avto in je moral skočiti z njim na manjše popravilo. Kasneje smo izvedeli, da je v domu vsega skupaj 5 stanovalcev, ki imajo še vedno svoje vozilo in se lahko še vedno z njimi vozijo.
Vsakoletno srečanje je lepa priložnost, da se pogovorimo, stisnemo roko in voščimo našim nekdanjim sosedom, znancem, prijateljem, ki zaradi različnih okoliščin niso več v domačem okolju. Obenem pa smo se ob njihovih stiskah in tegobah morda vsaj za nekaj časa zavedali, kako so lahko vse stvari v življenju minljive in nepredvidljive. In kako smo lahko vsi hvaležni za vsakodnevne pozornosti, pogovore, srečanja, za zdravje, za mir, ki se nam zdijo samoumevne.
Iskrena hvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, posebno socialnima delavkama gospema Mojci in Mateji za vso pomoč in skrb pri organizaciji obiska.
Besedilo: Miran Prnaver
Foto: Mateja Strniša










