Kontakt

Gospod župnik:
Miro Bergelj
Telefon: 051 232 778
zupnija.radece@rkc.si

Sveta maša

Svete maše so v župnijski cerkvi v nedeljo ob 8. in 10. uri. Na Vrhovem je sveta maša v soboto zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Delavniške svete maše so v župnijski cerkvi vsak dan ob 19. uri (pozimi ob 18. uri), razen ob torkih, takrat je sveta maša ob 7. uri zjutraj.

Uradne ure

Uradne ure v župnijski pisarni:
januar, februar, marec, november, december:
ponedeljek: 8.00 - 9.00 ter petek: 8.00 - 9.00 in 17.00 -17.45

april, maj, junij, september, oktober: ponedeljek: 8.00 - 9.00 in 18.00- 18.45
petek: 8.00 - 9.00 in 18.00 -18.45

julij in avgust: po vsaki sveti maši

Kategorija: Leto Gospodovega 2018

Velika noč 2018

Velika noč 2018

Kar štirideset dni je potrebnih, da se v postnem času pripravimo na praznike, ki osmislijo naše življenje in se v spominu pridružimo Kristusovi drami trpljenja, smrti in nedoumljivem vstajenju, ter praznem grobu.

Na cvetno nedeljo slovenski kristjani na izviren način počastimo Jezusov prihod v Jeruzalem. Tako smo tudi v naši župniji pripravili butarice in zelenje, ki ga je g. župnik Miro blagoslovil na prostoru pred cerkvijo. Po mašni daritvi pa so bile najlepše in največje butarice nagrajene. Omeniti pa velja tudi doživeto sodelovanje pri pasijonu.

Na veliki četrtek so se pri sv. maši predstavili letošnji prvoobhajanci, ki so prejeli v dar hlebček kruha. Pa tudi dvanajst mož, (apostolov) katerim je g. župnik umil noge, je pričalo o novi zapovedi ljubezni, ki jo je Jezus postavil prav pri prvi maši, ki jo je obhajal skupaj z učenci. Takrat je posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri in nam naročil naj to delamo v njegov spomin.

Veliki petek nas napolni s temino, nemočjo in slutnjo neizbežne smrti, ko se spominjamo, po človeško gledano, Kristusovega poraza. Poraza, ki skeli, boli in zasenči upanje… Kar nekaj se nas je zbralo ob treh popoldan v župnijski cerkvi, kjer smo v molitvi križevega pota doživljali Jezusov krvavi pot, vse do smrti na križu. Večerni obred pa je potekal ob molitvi pasijona in čaščenju križa.

V soboto zjutraj je marsikdo pohitel pred cerkev po blagoslovljeni ogenj, ki ga je ponesel po domovih naše župnije. Blagoslovu ognja pa se je kasneje pridružil blagoslov jedi, ki ne pusti ravnodušnega nikogar izmed nas. V tišino nedoumljive smrti je že kanila slutnja upanja.. Vigilija ju potekala slovesno in doživeto ob branju Božje besede in globokem nagovoru v pridigi, ki nas ni pustila ravnodušne. Ko so pevci na koru radostno zapeli Alelujo smo začutili, da je smrt zares premagana.

Velikonočna procesija je naznanila našemu kraju, da je Jezus zares vstal! Kip vstalega Kristusa, mogočne bandere, godba, pevci, ministranti, nebo z najsvetejšim in velika množica je bila znamenje naše vere v odrešenje in Božje zmage življenja nad smrtjo.

Aleluja, Kristus je vstal, aleluja!

Besedilo: Drago Kozinc

Foto: Drago Kozinc, Danica in Miran Prnaver

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Križev pot v postnem času 2018

Križev pot v postnem času 2018

Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja.

Kot vsako leto, imamo tudi letos v Radečah molitev križevega pota. Ob petkih poteka molitev zvečer pri sveti maši, ob nedeljah popoldan pa beremo križev pot na eni izmed podružnic in v župnijski cerkvi. Pri tem lahko sodelujemo ali samo poslušamo. Križev pot pripravijo različne župnijske skupine (ŽPS, Karitas, pevci, birmanci, molitvena skupina, zakonski skupini).

Križev pot vsebuje štirinajst postaj in vsaki postaji je dodana zgodba. Zgodba iz našega življenja. Molitev križevega pota nam daje priložnost, da razmislimo o svoji poti življenja. Vsak nosi svoj križ. Od nas je odvisno, kako se soočimo z njim. Lahko pred njim zbežimo ali mu stopimo naproti. Postni čas nas vabi, da opustimo stare navade in odložimo skrbi, ki nas ovirajo. Pomembno je, da se zavemo, da nas pogosto k tlom potiska teža lastnega greha. Z zakramentom svete spovedi imamo priložnost, da opustimo stare navade in odložimo kovčke, ki nas ovirajo na poti skozi življenje.

Molitev križevega pota nas okrepi, saj s premišljevanjem o Jezusovem trpljenju tudi človeška bolečina ni več tako težka. Obogati nas s pogumom, potrpežljivostjo in usmiljenjem. Predvsem pa nas obdaja z upanjem, saj se bliža največji krščanski praznik Velika noč, ko se bomo veselili Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Fotografije so s križevih potov v Radečah, na Močilnem, Žebniku in Jelovem.

 

Besedilo: Štefica Mlakar

Foto: Miran Prnaver

Postno predavanje 2018

Postno predavanje 2018

V letošnjem postnem času smo v župnijo povabili dr. Branka Cestnika, duhovnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, mentorja številnih generacij skavtov in zdajšnjega župnika v Frankolovem. Vabilu se je prijazno odzval in v petek, 2. marca, smo se zbrali v našem Petrovem domu.

Predavatelj je v prvem delu predstavitve izpostavil značilnosti t. i. »milenijske generacije«, kot se imenuje generacija, rojena v obdobju od okoli leta 1980 do okoli 2010. Za razliko od prejšnjih generacij so ti mladi odraščali ob »polnem hladilniku«, razmahu računalništva in virtualnega sveta, mobilnih in pametnih telefonih, video igricah in aplikacijah ter posledično povsem svojem pogledu na svet. Ob pomanjkanju služb in stanovanj živijo pri starših precej dolgo in se za ustvarjanje svojih družin odločajo razmeroma pozno. Pri vsem tem pa je za to generacijo značilna izrazita nereligioznost. Delež milenijcev, ki prihajajo v cerkve, je majhen, zato je majhen tudi delež njihovih otrok, ki so krščeni; pa tudi te k udeležbam sv. maš spodbujajo le redki. Pogosto zavračajo vsako obliko institucionalnosti, rituale in vedenjske predpise, tudi v Cerkvi. Kljub temu pa ne živijo brez duhovnosti, sproščenosti in komunikativnosti; tako so se v svetu npr. na teroristične napade presenetljivo odzivali s pozivi k molitvi. Visoko cenijo družino in prijateljstvo, bolj kot zdravje, uspeh in denar. So miroljubna, demokratična, optimistična, ustvarjalna in najbolj izobražena generacija v zgodovini človeštva. Zaradi vseh teh lastnosti so lahko tudi Cerkvi zelo koristni. Za dobro razumevanje vseh ostalih generacij z njimi je, kot je poudaril predavatelj, izjemnega pomena dobra volja, nasmeh in izraženo veselje – in nikakor ne očitanje ali jadikovanje.

Drugi del predstavitve je bilo smiselno nadaljevanje prvega. Ker v Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, upada število vernikov, upada tudi število duhovnikov. Slovenska Cerkev je tako, podobno kot evropska, neizbežno pred korenitimi spremembami. Kljub temu pa to ne bo nekaj povsem novega, saj se je s podobnimi razmerami v svoji zgodovini že srečevala. Morda bi problematiko tudi tokrat kazalo reševati na podobne načine: s širšim povezovanjem in sodelovanjem.

Dr. Branku Cestniku se za predstavitev aktualne problematike, prepletene z njegovimi številnimi izvirnimi in iskrivimi mislimi, iskreno zahvaljujemo. Bilo je nadvse zanimivo!

Zapisala: Mateja Kovač

Foto : Miran Prnaver