Letošnje župnijsko romanje nas je v zadnji septembrski soboti vodilo na Kočevsko. Videli in izvedeli smo veliko, saj se nam je na poti pridružil vodič iz teh krajev, gospod Matjaž Matko.

Najprej smo si ogledali župnijsko cerkev svetega Jerneja v Kočevju. Ob predstavitvi župnika Damjana Štiha smo občudovali njeno izjemno lepoto in zanimivo arhitekturo. Zapeli smo pesem in se priporočili godovnjakom tega dne, nadangelom Mihaelu, Gabrielu in Rafaelu. Po jutranji kavi v gostišču ob Kočevskem jezeru smo pot nadaljevali do grobišč pod Krenom. Grozljivi kraj množičnih povojnih pobojev nekaj tisoč domobrancev in drugih nasprotnikov partizanskega gibanja nikogar med nami ni pustilo ravnodušnega. Sledila je vožnja v Rajhenav, na zanimivo predstavitev ene izmed v slovenskem merilu večjih in uspešnejših živinorejskih kmetij. Sredi dneva smo prispeli v Koprivnik. V lepo urejeni kamniti cerkvici svetega Jakoba smo se udeležili svete maše, ki jo je daroval naš župnik Miro. Ob prebiranju priimkov na vaškem pokopališču smo razmišljali o nekdanjem pestrem življenju kraja, saj so na območju Kočevskega pred drugo svetovno vojno kar 600 let živeli nemški Kočevarji. Za njimi je po izselitvi ostalo mnogo zapuščenega prostora, ki si ga zdaj s pomočjo  namenskih sredstev iz evropskih skladov prizadevajo ponovno oživiti. Ogledali smo si  muzejske in etnološke zbirke v krajevnem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer so nam postregli tudi s kosilom. Pot nas je vodila naprej proti Nemški Loki. Prevzele so nas razvaline nekdaj mogočne cerkve Device Marije Tolažnice, ki je bila priljubljeni cilj romarskih poti. Nekaj let po drugi svetovni vojni so jo minirali, a so njeni ostanki kljub že močni zaraščenosti še vedno nadvse zgovorni. Na poti domov smo se ustavili v Žužemberku in si ogledali tamkajšnji lepo obnovljeni grad.

Dan in druženje smo v avtobusu zaključili s skupno molitvijo in zahvalami. In z ugotovitvijo, da je na naših romanjih vedno lepo. Da doživetja prav vsakič presežejo naša pričakovanja, pa čeprav ta nikoli niso skromna. Se nam drugo leto pridružite?

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver

 

 

CIRIL MERZELJ 15. junij 1933 + 16. september 2018

(nekdanji radeški župnik, 1975-1992)

Gospod Ciril se je rodil  v Zagriču pri Primskovem. Po maturi se je vpisal na agronomijo in ekonomijo. Ker je bil božji klic močnejši, je začel študirati teologijo in 1. julija 1962 v rojstni župniji Primskovo na Dolenjskem pel novo mašo. Služboval je  kot kaplan v župnijah Borovnica (1962-63), Dolenjske Toplice (1963-64), Kranj- Šmartin (1964-67), kot župnijski upravitelj v župniji Štanga in  soupravitelj župnije Janče (1967-75), župnik v  Radečah (1975-92) in župnik na Dobovcu  (1992-2006).  Nato je bil  še 10 let pomoč soupravitelju župniku iz Podkuma (2006-16) z bivanjem v župnišču na Dobovcu.

Zadnji dve leti je preživel v duhovniškem domu v Ljubljani, kjer je v nedeljo, 16. septembra umrl.

Pokopan je bil v sredo 19. septembra na pokopališču na Primskovem na Dolenjskem.

Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti!

 

Besedilo: Miran Prnaver

Foto: arhiv in Lojze Flisek

 

 

 

 

Nebeška gora je najvišji vrh v naši občini. Njena višina je 958 metrov nad morjem in je, na primer, višja, kot je bližnja Lisca.

Na tej točki je bil 13. septembra leta 2009 postavljen zvon. In sicer na pobudo in s sodelovanjem domačinov ter s pomočjo Občine Radeče  in planinskega društva. Navada je, da se tako znamenje tudi blagoslovi. In ker to do sedaj še ni bilo opravljeno, je nekaj članov planinskega društva podalo takšen predlog. Omenjena pobuda je bila posredovana tudi na seji občinskega sveta. Tako je bilo dogovorjeno, da se blagoslov opravi ob letošnjem občinskem prazniku.

Vsako leto ob občinskem prazniku poteka pohod na Nebeško goro. In tako je bilo tudi letos v soboto, 8. septembra. Na vrhu se nas je zbralo res veliko pohodnikov. Poln avtobus pohodnikov je opravil pot od Zagrada do vrha, še okoli 20 drugih udeležencev pa je prišlo do Čimernega z avtom in nato opravilo zadnji  del poti peš. Tako je bila na vrhu 70-glava množica, med njimi tudi precej mladih in otrok.

Po prihodu vseh na vrh je pozdravne besede namenil predsednik Planinskega društva Radeče Jože Šušteršič. Nato je sledil blagoslovi zvona, ki ga je opravil svibenski župnik Janez Jasenc. Vas Čimerno in s tem tudi Nebeška gora spadata namreč v župnijo Svibno. Gospod Jasenc je ob blagoslovu zaželel, da bi nas taka točka, kot je Nebeška gora z zvonom, povezovala in bi v skupnem druženju bogatili drug drugega in s tem ustvarjali prijetno okolje in počutje.

Na povratku proti domu pa smo bili vsi udeleženci pohoda pod kozolcem pri cerkvi na Čimernem deležni še golaža in pijače.

Besedilo in foto: Miran Prnaver