V nedeljo zvečer, 29. aprila, smo se odpravili na romanje v San Giovano Rotondo. Duhovni vodja in pobudnik tega romanja je bil naš  gospod župnik Miro Bergelj,  pridružil pa se mu je kaplan  iz Sevnice Grega Valič. Prevoznik je bil Marjan Žveglič, ki se je zelo potrudil in uspel iz različnih krajev Slovenije pridobiti romarje , tako da je bil avtobus poln.

Na poti smo se ustavili še v Lancianu, kjer se je pred 1300 leti zgodil evharistični čudež. Med sveto mašo sta se hostija in vino spremenila v pravo meso in kri. Znanstveniki so kasneje ugotovili, da sta meso in kri človeškega izvora, da je meso tkivo srčne mišice in pripada človeku starosti okrog 30 let. Vsa dolga stoletja nista kri in meso spremenila svojih lastnosti. V cerkvi tega čudeža smo obhajali slovensko mašo.

Po dobrih dveh urah smo prispeli na cilj k patru Piju (1887-1968). San Giovanni Rotondo je eden izmed najbolj obiskanih in priljubljenih romarskih  središč. Na leto ta kraj milosti obišče tudi do osem milijonov ljudi. Ogledali smo si dve starejši cerkvi iz časa življenja patra Pija. Tu je dobil prve stigme, ki jih je imel točno 50 let. Pater Pij je tudi edini duhovnik, ki je imel Kristusove rane-stigme.

Obiskali smo muzej, kjer smo se seznanili z življenjem in preizkušnjami tega tako priljubljenega svetnika.

Poseben čar pa je bil ogled nove cerkve, ki je bila posvečena leta 2004 in pet let pozneje povsem dokončana. Dejansko je sestavljena iz dveh cerkva . V spodnji je od leta 2009 sedanji grob patra Pija.  Hodnik, ki vodi v spodnjo cerkev, in celotna cerkev je pravi biser mozaikov, delo našega patra Marka Rupnika. Ko se približuješ cerkvi po hodniku, na eni strani spremljaš življenje in delo patra Pija, na drugi strani pa svetega Frančiška Asiškega.

V stari cerkvi, kjer je maševal pater Pij, smo z našima duhovnikoma imeli sveto mašo. Prav tako smo zmolili križev pot, ki je v neposredni bližini. Zadnje jutro smo pri zadnji postaji ( vstali Kristus) imeli sveto mašo.

Obiskali smo tudi nekaj deset kilometrov oddaljeno podzemno svetišče sv. nadangela Mihaela.

V sredo, 2. maja, je sledilo celodnevno potovanje domov. Več kot tisoč kilometrov dolgo pot so spremljali molitev, pesem, pričevanja in izmenjava nepozabnih doživetij, ki smo jih bili deležni na romanju.

Miran Prnaver

V petek, 27. aprila 2012, dopoldne  je bila v naši župniji slovesnost svete birme.

Zakrament potrditve v veri je opravil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres.

Birmo je prejelo 19 deklic in 18 fantov.

Z birmanci, botri in starši se je nadškof srečal že v ponedeljek, 23. aprila. V zelo sproščenem in zanimivem pogovoru je potekalo »izpraševanje« birmancev. Gospod nadškof jim je na dušo polagal predvsem da je od njih v veliki  meri odvisno, ali bo čez desetletja v Radečah še prisotna krščanska vera. Spodbujal jih je, da bi tako kot apostol Janez vztrajali z Jezusom. Tako v dobrem kot tudi pod križem, kjer je Janez ostal edini zvest učenec Jezusu.

Po sveti maši, ki jo je daroval gospod nadškof, se je v domu Svetega Petra srečal še s člani Župnijskega pastoralnega sveta, ključarji in predstavniki pevskega zbora in Karitasa.

Miran Prnaver

V soboto, 3. marca 2012, smo imeli v Petrovem domu postno predavanje.

Na povabilo našega gospoda župnika nas je obiskala invalidka gospa Janja Blatnik.

Janja se je rodila leta 1954 v okolici Krškega. Ko je bila polna energije, je pri 33-ih letih pri četrti nosečnosti prišlo do hudih komplikacij. Imela je izvenmaternično nosečnost in na poti v bolnišnico je skoraj izkrvavela. Pri operaciji je dobila prevelik odmerek anestezije in padla v šok ter dobila poškodbo centralnega živčnega sistema. Posledica tega je parkinsova bolezen.

Po šestih letih iskanja pomoči so se v Kliničnem centru odločili za operacijo glave, na osnovi katere bi se izboljšalo stanje glede parkinsove bolezni. Namesto ozdravitve je postala popolni invalid.

Zaradi nesrečnega naključja pri operaciji ji je bila umetno povzročena možganska kap.

V komi je bila pet tednov. Bila je v polni temi, vendar se je v sebi zbudila, vse je slišala,razmišljala, sanjala … , ni pa se mogla premakniti in zdravnikom dati znaka, da je živa. Hoteli so jo že odklopiti, mož in otroka so se od nje že poslovili. Zdravnik, ki je stal ob njeni postelji, pa je naenkrat zagledal solzico na njenih vekah.

Po vseh teh preizkušnjah je dvanajst let dobesedno životarila in si tudi stregla po življenju. Vere skoraj ni imela nič. Po srečanju s patrom Brankom Cestnikom leta 1999 je v njeno življenje prišlo spreobrnjenje. Spoznala je vero, jo poglobila, spoznala moč odpuščanja, predvsem pa dobroto, upanje in ljubezen.

Sedaj že nekaj let pravi, da živi srečno življenje, saj če bi bila zdrava, ne bi v sebi odkrila toliko talentov, ki jih razdaja pomoči potrebnim. Janja Blatnik zelo rada pride med ljudi in pričuje za Boga s svojim življenjem in spreobrnjenjem.

Gospa Janja je izdala že sedem svojih knjig.

Iz zadnje, Na poti življenja ni sreče brez trpljenja, je na našem predavanju gospa Darinka Slanovec prebirala odlomke pesmi in proze. Gospa Darinka je povezovala pogovor s gostjo.

Sicer pa je bilo predavanje organizirano s pomočjo članov duhovnega gibanja Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov.

Predavanje je bilo zelo lepo obiskano. Predvsem pa je bilo lepa in zelo pretresljiva ter poučna postna spodbuda za vse, ki smo se ga udeležili.

Miran Prnaver