ŽUPNIJSKO ROMANJE NA KOČEVSKO

ŽUPNIJSKO ROMANJE NA KOČEVSKO

Letošnje župnijsko romanje nas je v zadnji septembrski soboti vodilo na Kočevsko. Videli in izvedeli smo veliko, saj se nam je na poti pridružil vodič iz teh krajev, gospod Matjaž Matko.

Najprej smo si ogledali župnijsko cerkev svetega Jerneja v Kočevju. Ob predstavitvi župnika Damjana Štiha smo občudovali njeno izjemno lepoto in zanimivo arhitekturo. Zapeli smo pesem in se priporočili godovnjakom tega dne, nadangelom Mihaelu, Gabrielu in Rafaelu. Po jutranji kavi v gostišču ob Kočevskem jezeru smo pot nadaljevali do grobišč pod Krenom. Grozljivi kraj množičnih povojnih pobojev nekaj tisoč domobrancev in drugih nasprotnikov partizanskega gibanja nikogar med nami ni pustilo ravnodušnega. Sledila je vožnja v Rajhenav, na zanimivo predstavitev ene izmed v slovenskem merilu večjih in uspešnejših živinorejskih kmetij. Sredi dneva smo prispeli v Koprivnik. V lepo urejeni kamniti cerkvici svetega Jakoba smo se udeležili svete maše, ki jo je daroval naš župnik Miro. Ob prebiranju priimkov na vaškem pokopališču smo razmišljali o nekdanjem pestrem življenju kraja, saj so na območju Kočevskega pred drugo svetovno vojno kar 600 let živeli nemški Kočevarji. Za njimi je po izselitvi ostalo mnogo zapuščenega prostora, ki si ga zdaj s pomočjo  namenskih sredstev iz evropskih skladov prizadevajo ponovno oživiti. Ogledali smo si  muzejske in etnološke zbirke v krajevnem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer so nam postregli tudi s kosilom. Pot nas je vodila naprej proti Nemški Loki. Prevzele so nas razvaline nekdaj mogočne cerkve Device Marije Tolažnice, ki je bila priljubljeni cilj romarskih poti. Nekaj let po drugi svetovni vojni so jo minirali, a so njeni ostanki kljub že močni zaraščenosti še vedno nadvse zgovorni. Na poti domov smo se ustavili v Žužemberku in si ogledali tamkajšnji lepo obnovljeni grad.

Dan in druženje smo v avtobusu zaključili s skupno molitvijo in zahvalami. In z ugotovitvijo, da je na naših romanjih vedno lepo. Da doživetja prav vsakič presežejo naša pričakovanja, pa čeprav ta nikoli niso skromna. Se nam drugo leto pridružite?

Besedilo: Mateja Kovač

Foto: Miran Prnaver

 

 

Comments are closed.