Blagoslovitev obnovljene notranjščine cerkve sv. Martina v Vrhovem

Blagoslovitev obnovljene notranjščine cerkve sv. Martina v Vrhovem

Vrhovo, naselje na desnem bregu Save in ob glavni cesti Radeče – Krško, prvič omenjeno leta 1323, že od 1. polovice 13. stoletja živi s svojo, podružnično cerkvijo sv. Martina. Zaradi bogate zgodovine in kvalitetne arhitekture je pomemben kulturni spomenik, predvsem pa vaščanom dragoceno svetišče, v katerem se redno zbirajo k maši skoraj vsako nedeljo in ob večjih praznikih, še zlasti žegnanju.

Na god njihovega zavetnika, 11. novembra,je bilo še posebej svečano, saj so medse povabili pomožnega škofa Franca Šuštarja, da je blagoslovil obnovitvena dela (v letu 2016 in 2018) v notranjščini cerkve. Obnovljeni so bili glavni oltar, notranji zidovi (bili na novo oklepani in ometani ter prebeljena vsa cerkev), tla, električna napeljava, preddverje, restavrirani zakristijska omara, prižnica, procesni križ, Marijin kip, glavna in zakristijska vrata, položeni tlakovci pred cerkvijo in narejeno še marsikaj drugega.Veliko delo so zmogli po smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje, v sodelovanju radeškega župnika in dekana Mira Berglja z župljani, prispevku strokovnjakov in mojstrov ter ob daru donatorjev in dobrotnikov. Vsem zaslužnim je ob koncu slavja, ki so ga lepšali še domači cerkveni pevski zbor, liturgični in drugi sodelavci, udeležili tudi župan Tomaž Režun, poslanec Matjaž Han in predsednik KS Drago Klanšek, šla največja zahvala in priznanje župnika Mira.

Škof Šuštar je v pridigi številnim zbranim čestital za njihov upravičen »ponos in delo«. Da imajo v svoji sredi čudovito cerkev, ki jih že stoletja povezuje in dokazuje, da je v njih veliko dobrote, medsebojnega sodelovanja. Želijo imeti znamenje, ki oznanja upanje, kaže pot ne nekaj let, ampak v vso večnost. Spomnijo in zahvalijo se lahko tolikim rodovom in dobrotnikom, ki so tukaj molili, želijo pa tudi svojim otrokom, naslednikom ohraniti zvesto pričo vere in medsebojne ljubezni. Povabil jih je, da v vsakdanjem življenju postajajo podobni sv. Martinu, ki je znal deliti, ubogi vdovi iz evangelija, ki je podarila tisto malo oz. vse, kar je premogla. In pomislijo naj še na druga področja v življenju, družini, kraju, občini, državi, kaj lahko storijo. Poudaril je misel svete matere Terezije, »da vsaka malenkost šteje.« Tudi preko vsake malenkosti bo namreč Gospod spreminjal svet, da bo lepši in boljši.

Besedilo in foto : Jože Potrpin

 

 

 

Comments are closed.